Brisbane
Avstralija je tako ime najmanjše celine na svetu, kot tudi kratko ime države Avstralska zveza.Avstralska zveza (angleško Commonwealth of Australia) je po površini šesta največja država na svetu, edina, ki v celoti zavzema kakšno celino, in največja v Avstralaziji. Na severu so prek morja Indonezija, Papua Nova Gvineja in Vzhodni Timor, na jugovzhodu pa Nova Zelandija. Ime Avstralija pride iz latinske fraze terra australis incognita, ki pomeni neznana južna dežela.
Uradni jezik: Angleščina
Glavno mesto: Canberra
Največje mesto: Sydney
Kraljica: Elizabeta II.
Površina: 7.686.850 km2
Prebivalstvo: 21.007.310
Valuta: Avstralski dolar (AUD)
Časovni pas: UTC +8 do +11
Klicna koda : 61
Gospodarstvo
Včasih je bila valuta funt (Avstralski funt), 1 funt = 20 šilingov = 240 penijev, 1 šiling = 12 penijev
Danes je valuta avstralski dolar, ki je vreden približno 0.6 evra.
Avstralija je ena izmed gospodarskih velesil sveta, vendar pa je po sami zasnovi svojega gospodarstva med velesilami edinstvena. Več kot 60 % vsega njenega izvoza namreč predstavljajo kmetijski izdelki in surovine.
Dandanes sta rudarstvo in energetika pri izvozu pomembnejša od kmetijstva, vendar pa so velikega pomena tudi nekateri kmetijski izdelki, še posebej volna (v Avstraliji je okoli 160 milijonov ovac) in govedina.
Avstralija je v svetu na prvem mestu po pridelavi boksita, svinca in diamantov, na drugem mestu po pridelavi železa, cinku in uranu in na tretjem mestu po pridelavi zlata in srebra.
Avstralija je domače gospodarstvo dolgo časa ščitila z visokimi carinami za tuje izdelke, po odpravi le-teh pa na njihov trg vedno bolj vdirajo izdelki »Malih azijskih tigrov«.
Najpomembnejši trgovski partner je Japonska.
Avstralci izvaža surovino za izdelavo aluminija boksit in mlečne ter mesne izdelke.
Geografija
Satelitska slika Avstralije
Površina
Avstralija je najbolj ravna celina na svetu; najvišja točka je Mount Kosciusko, visok 2228 m, v Novem Južnem Walesu.
Podnebje
Avstralija je najbolj sušna celina na svetu. Podnebje je v glavnem puščavsko in polpuščavsko.
Zgodovina
Predstava o neznani južni celini (terra australis incognita) sega v čas antične Grčije. Zgodnji raziskovalci in zemljepisci so bili prepričani, da obstaja nekje na jugu velika celina, ki čaka, da jo bodo odkrili. V resnici je bila dežela že poseljena, saj so jo odkrili že pred več kot 40 000 leti. Domnevajo, da so poleg domačinov prvi pristali na neznani celini Bugi - trgovci in pomorščaki z otoka Sulavesi (Celebes) v Indoneziji. Nizozemski kapitani so vnesli na zemljevide velike dele obale med obdobjem velikih odkritij v 17. In 18. stoletju. Eden od njih, Abel Tasman, je leta 1642 odkril Tasmanijo. Britanec Kapitan James Cook je na krovu ladje Endeavour leta 1770 odkril jugovzhodno obalo Avstralije. Jadral je proti severu in se za kratek čas ustavil v zalivu Botany (Botany Bay), ki je danes del Sydneya, nato pa razvil britansko zastavo na rtu York. Vso vzhodno obalo je proglasil za britansko in ji dal ime Novi Južni Weles. Ko je Britanija izgubila ameriške kolonije, je morala najti drug kraj, kjer bi lahko naselila svoje kaznjence. Britanska kazenska zakonodaja je bila namreč zelo stroga in zato so bili zapori v Veliki Britaniji prenapolnjeni. Za novo kazensko kolonijo so izbrali zaliv Botany na vzhodni obali, in leta 1787 se je kapitan Arthur odpravil na pot s približno 730 kaznjenci ter več kot 200 vojaki na krovu. Nekatere vojake so spremljale tudi žene in otroci. Osemmesečno potovanje se je končalo v velikem pristanišču približno 11 km severno od zaliva Botany. Razvili so britansko zastavo in 26. januarja 1788 dali zalivu ime Sydney. Prvi naseljenci so morali na začetku premagovati hude težave. Letina je bila slaba, domače živali so izginjale v goščavju, in priseljenci, ki so vedeli o poljedelstvu le malo ali skoraj nič, so skoraj pomrli od lakote, saj so morali čakati na naslednjo ladjo več kot dve leti. Prvi priseljenci so bili ukleščeni na razmeroma majhnem prostoru ob obali ob vznožju mogočnih Modrih gora vse do leta 1813, ko so trije podjetni raziskovalci, Gregory Blaxland, William Lawson in William Wentworth, končno le odkrili pot čez gore ter prišli do prostranih ravnin, ki so vodile v notranjost dežele.
Avstralski domačini
Domačini, znani tudi kot aborigini, so prišli v Avstralijo verjetno pred več kot 40 000 leti. Potem ko so v svojih kanujih iz lubja pluli iz Azije od otoka do otoka, so se najbrž izkrcali na tropskem severu Avstralije. S Seboj so pripeljali divje pse, prednike današnjih dingov. Ti kamenodobski lovci in nabiralci sicer niso imeli loka in puščice, ppri lovu pa sta jim pomagali dobro premišljeni pripravi-bumerang in woomera, posebno lučalo kopja. Ko so na avstralski obali leta 1788 pristali prvi Evropejci, da bi ustanovili kazensko kolonijo , je živelo na vsej celini približno 300000 domačinov, ki so govorili 200 različnih narečij. Živeli so v popolnem sožitju z naravo in vsemi živjimi bitji, prepričani da zemlja ne more biti nikogaršnja last. Narava, ki jim je dajala vodo in hrano, je bila po njihovem mnenju dediščina, ki so jo zapustili njihovi predniki vsem.
Šolstvo
Otroci obiskujejo v glavnem šole, ki jih financira država, približno četrtina vseh šoloobveznih otrok pa se šola v katoliških ali drugih zasebnih šolah, kjer plačujejo šolnino. Nekateri se tudi šolajo na daljavo ali doma. V večini držav velja šolska obveznost od 5.-15. leta.
Rastlinstvo in živalstvo
Avstralija je edina celina, ki je od ostalih celin popolnoma ločena. Prav zaradi tega se je na njej razvilo popolnoma svojevrstno rastlinstvo in živalstvo, kakršnega ne najdemo nikjer drugje na svetu. Okoli 85% vrst semenk, 84% sesalcev, več kot 45% ptic ter 89% priobalnih vrst rib je endemnih in jih najdemo samo v Avstraliji.[1] K raznolikosti življenja prispeva dejstvo, da obsega zelo raznolike habitate, čeprav je podnebje v večjem delu države suho ali polsuho.
Sesalci
Svojevrstnost avstralskega živalstva je najbolj očitna skozi veliko število vrst vrečarjev, ki tam prebivajo. Najbolj znani med njimi so kenguruji, koale, tasmanski vragi, vombati ter numbati in oposumi.
Tudi ostali razredi živali so se razvili ločeno. Med najbolj znanimi so dingi, tjulnji in kiti. Pomembni sta tudi edini vrsti sesalcev, ki ležeta jajca: kljunati ježki in kljunaši.
Plazilci
Tudi avstralski plazilci so se razvili ločeno od ostalih vrst plazilcev po svetu, vendar se od ostalih po videzu ne ločijo tako očitno kot sesalci, zato so v splošnem manj poznani.
Najbolj poznane so avstralske strupene kače. V Avstraliji živi 10 najbolj strupenih kač na svetu [1], kljub temu pa v avstraliji zaradi velikosti in neposeljenosti države ter dobre zdravniške oskrbe zaradi ugriza kač umre zelo malo ljudi.
Ptice
Za mnoge avstralske ptice je značilna neobičajna velikost, saj kazuarji in emuji krepko presegajo naše predstave o velikosti ptic. Te ptice prav zaradi svoje velikosti nimajo naravnih plenilcev, ali pa so plenilke kar same.
V avstraliji domuje veliko vrst papig, na primer kakaduji in skobčevke, pa tudi mnoge »vodne« ptice, na primer pingvini in vodomci.
Države in teritoriji
Australijo sestavlja šest držav, dva večja zemeljska teritorija in več manjših teritorijev. (Seznam držav z glavnimi mesti in teritoriji)
Države
Novi Južni Wales (NSW) (Sydney)
Viktorija (VIC) (Melbourne)
Queensland (QLD) (Brisbane)
Južna Avstralija (SA) (Adelaide)
Zahodna Avstralija (WA) (Perth)
Tasmanija (TAS) (Hobart)
Zemeljski teritoriji
Avstralski glavni teritorij (ACT) (Canberra)
Severni teritorij (NT) (Darwin)
Jervisov zaliv
Zunanji teritoriji
Ashmorovi in Cartierovi otoki
Norfolkovi otoki
Božični otoki
Cocosovi in Keelingovi otoki
Coral Sea otoški teritorij
Heardovi otoki in McDonaldovi otoki
Avstralski antartični teritorij
Vir: Wikipedija
.svg){kind=link}
