Pogled iz letala
Mihec gleda risanke :)
in telovadi
ter urtujen zaspi
Prispeli smo na cilj...utrujeni
Tako pa je napočil čas, da smo se poslovili od naših prijateljev, sorodnikov in staršev.
11.jan. ob 20 uri zvečer smo odleteli iz Ljubljanskega letališča proti Frankfurtu. Letalo je bilo malo, Mihec je bil zelo vznemirjen a je zelo užival, malo je bil žalosten, ker ni videl, kako so mu mahali v slovo. Vzlet in pristanek sta bila čisto ok, nismo imeli nič tubolenc. V Frankfurtu smo se iz enega terminala na drugega peljali z vlakcem (visoko železnico).Ker smo imeli samo elektronske karte, smo morali v Fra. dvigniti karte za naslednji let, Frankfurt - Singapur. Imeli smo srečo na chek in-u, saj je bila tako dolga vrsta, nekje 100 ljudi je bilo sigurno pred nami. Ampak Leon je šel kar na okenco za biznis let, in mu je tam teta kar na hitro dala karte. No to letališče je zelo veliko imajo tudi Mcdonals, seveda ga je Mihec videl in ga želel imeti. Nato smo po samo 2 urah postanka nadaljevali pot boingom 747-400 (vellikooo letalo, 4x večje od tistega iz Ljubljane). Tukaj smo nato leteli 11 ur v Singapur. Gledali smo televizijo, risanke..., jedli,pili, spali. Tudi tukaj je bil kar miren let in pristanek. Ko smo pristali v Singapuru smo že na letalu žačutili vročino in soparo (mi smo bili v bundah). Tudi tukaj smo čakali nekje 2-3 ure in se nato odpravili proti Avstraliji. Priprave na pristanek in sam pristanek so bile svoje vrsto doživetje. Naredili smo par levih in desnih ovinkov, ob tem se nam je malo želodec obrnil.Tako smo pristali v Brisbanu ter uredili, papirje, počakali na kovčke in odšli proti izhodu, kjer nas je čakala Alja.
